Noben verz v Koranu ni razveljavljen
Islam uči, da je vsak verz Korana veljaven in da ni nobenih odvečnih ali protislovnih verzov. Koran pravi, da ne vsebuje nobenih ekscesov (6: 39).
Skrajneži in kritiki islama – z namenom, da bi islam izkoristili – trdijo, da t. i. nasilni verzi razveljavljajo vsak koranski verz, ki zagovarja mir. Na primer, trdijo, da verz 9: 5: in ko bodo prepovedani meseci minili, ubij malikovalce, kjerkoli jih najdeš, in vzemi jih za zapornike in oblegaj jih in bodi na preži za njimi v vsaki zasedi …, razveljavlja verz 2: 257: v religiji ni prisile. Vendar se verz 9: 5 nanaša na dejanja, pri katerih je muslimanom dovoljena samoobramba, če so napadeni, medtem ko 2: 257 pravi, da muslimanom ni pod nobenim pogojem dovoljeno nikogar prisiliti v vero. Koran dovoljuje bojevanje le v samoobrambi in izrecno ukazuje muslimanom, da pred napadom zaščitijo cerkve, sinagoge in templje. Muslimani se morajo boriti, da bi zaščitili tako kristjane kot jude, kakor tudi privržence neabrahamskih ver. Koran torej dovoljuje obrambo pred tistimi napadalci, ki aktivno napadajo ljudi zaradi njihove vere. In tudi zoper njih prepoveduje kakršnekoli prestopke ali nadaljevanje boja, če nehajo z napadom. Ni torej nobenega protislovja ali razveljavitve.
Skrajneži prav tako citirajo verz: katerokoli znamenje razveljavimo ali ga naredimo za pozabljenega, prinesemo boljšega od njega ali podobnega … (2: 107) kot argument za trditev, da poznejši verzi razveljavijo prejšnje, ki jih je Bog razodel preroku Mohamedu.sa Vendar ta zgrešen pogled ne upošteva dejstva, da se iz preproste sobesedilne raziskave pokaže, da se verz 2: 107 nanaša na razveljavitev prejšnjih nemuslimanskih spisov, ne na prejšnje koranske verze.
Koran pravi: On je Tisti, ki ti je poslal Knjigo; v njej so verzi, ki so nedvoumni – ti so osnova Knjige –, in drugi, ki so podvrženi različnim razlagam. Toda tisti, v katerih srcih prevladuje sprevrženost, so dojemljivi za različne razlage, iščoč razprtije in napačne razlage. In nihče ne pozna njihove prave razlage, razen Alaha in tistih, ki imajo globoko znanje; ti pravijo: ›Verjamemo v to; vse je od našega Gospoda.‹ – In nihče se ne zmeni, razen tistih, ki so obdarjeni z znanjem. (3: 8), in: Alah je poslal najboljše sporočilo v obliki Knjige, katere verzi se medsebojno podpirajo … (39: 24). Koran izjavlja, da njegovi medsebojno podpirajoči se verzi in celoten Božji izvor kategorično zavračajo razveljavitev.
Skrajneži – muslimani in nemuslimani – trdijo tudi, da islam dovoljuje izdajo (takijo). Ta trditev je povsem napačna. Koran pravi: In ne zamenjujte resnice z lažjo in ne skrivajte resnice zavestno (2: 43), in: Zato ne sledite nizkotnim vzgibom; tako boste lahko delovali pravično. In če boste zatajili resnico ali se ji izognili, si zapomnite, da se Alah dobro zaveda, kaj počnete (4: 136). Prerok Mohamedsa je prav tako naročil muslimanom: Vaša dolžnost je, da govorite resnico. To kaže, da sta zavajanje in laganje z islamom nezdružljiva pojma. Pravi islam torej v celoti zavrača doktrino razveljavitve in laganja (takijo).